
Veganstvo Lahko Drastično Izboljša Zdravje
Avtor: Rene Škarabot
Veganstvo ni le modna muha. Poleg bolj etičnega načina življenja si lahko z vegansko prehrano izboljšaš svoje zdravje in zmanjšaš tveganje za številne kronične bolezni. Vegani prav tako ne jemo samo solate in fižola ampak imamo pester izbor hrane, ki zadovolji tudi največje gurmane!
Danes ti želim dokazati, da veganstvo ni samo modna muha oziroma neko vzbujanje pozornosti, ampak je, ko enkrat vidiš vse njegove prednosti, povsem logičen korak k boljšemu jutri.
Verjamem, da boš ob prebiranju teksta v nadaljevanju doživel/a kar nekaj "Aha momentov", ki bodo povsem spremenili tvoj pogled na veganstvo. Vse trditve v tem članku, prihajajo iz neodvisnih raziskav, ki so najboljši in najzanesljivejši vir podatkov.
Ok dejva najprej ovreči nekaj zakoreninjenih mitov o veganski prehrani, za katere ne morem verjeti, da jih še vedno vztrajno ponavljajo priznani prehranski strokovnjaki in zdravniki.
Verjamem, da si podobne trditve prav gotovo že slišal/a, in da jim je težko ne verjeti, še posebej, če pridejo iz ust avtoritet, kot so zdravniki, učitelji, prehranski svetovalci...
Zato sedaj vzemimo najtrdnejši dokaz - znanost in poglejmo, če te trditve držijo.

1. Ali je veganska prehrana sploh zdrava?
Poglejmo si, kaj o veganskem načinu prehranjevanja s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo najuglednejše svetovne organizacije kot so: AND, DC, NHMRC, BDA, BNF.
“Veganska prehrana dokazano zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, debelost, rak…).
Veganska prehrana je prav tako primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih (dojenčki, otroci, mladostniki, odrasli, starejši ljudje) in ja tudi za nosečnice ter športnike.” [1][2][3][4][5]
Kot vidiš, se na veganski prehrani da več kot preživeti.
Veganstvo je poleg tega tudi dosti bolj zdravo, kot tradicionalna “vsejeda” prehrana saj ne vsebuje holesterola, trans maščob, živalskih beljakovin, hemskega železa,... Prav tako veganska prehrana vsebuje veliko manj nasičenih maščob, kot vsejeda prehrana.
Vse zgoraj naštete snovi dokazano promovirajo nastanek številnih kroničnih bolezni: sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, debelost, rak...
2. Soja povzroča raka in dviga hormon estrogen
V nasprotju z miti, ki se širijo po internetu, je dokazano, da je soja zelo zdrava. Soja niža tveganje za raka (rak dojk, rak prostate,…)[6][7][8][9][10] prav zaradi vsebnosti izoflavonov, ki naj bi bili najbolj sporni. Dokazano je tudi, da ti nimajo nobenega vpliva na dvig estrogena ne pri moških in niti pri ženskah. [11][12] Za razliko od soje, pa je ravno kravje mleko tisto, ki viša estrogen! [13]
Prav tako povzroča raka meso, za razliko od soje, ki ga ne povzroča. [14] Na znanosti osnovano stališče največje in najuglednejše prehranske organizacije na svetu AND je, da je za zdravo prehrano potrebno tedensko pojesti točno 0g mesa! [15]
Vidiš, tudi soje se ti ni treba bati. V kolikor nimaš alergije nanjo, so soja in izdelki iz nje super zdravi in spadajo v zdravo prehrano.
3. Rastlinska prehrana ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin
Poleg mita o pomanjkanju beljakovin na veganski prehrani, pa je zadnje čase še bolj popularen mit o nepopolnosti rastlinskih beljakovin. Rastline naj namreč ne bi vsebovale vseh esencialnih aminokislin.
Razni samooklicani strokovnjaki in večina ostalih, ki za njimi slepo ponavljajo napačne sklepe trdijo, da rastlinske beljakovine ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin.
Pa poglejmo če to drži..
Beljakovine gradi natanko 20 različnih aminokislin. Skoraj vse beljakovine v telesu vsebujejo vseh 20 aminokislin, zato je nujno potrebno, da ima telo na voljo cel spekter le teh. Nekatere aminokisline je naše telo sposobno proizvesti sámo (ne-esencialne), določenih pa ne, saj nimamo za to potrebnih encimov.
Aminokisline, ki jih telo ne more samo proizvesti imenujemo esencialne aminokisline.
Kot smo že povedali, aminokislin obstaja več vrst, med njimi pa je 9 takih, ki jih telo ne more samo tvoriti – to so esencialne aminokisline.
Esencialnih aminokislin je 9 in jih je v telo nujno potrebno vnesti s hrano.
Popolnoma vseeno je, kakšne beljakovine zaužijemo, saj telo po zaužitju vsako beljakovino razstavi na osnovne gradnike – aminokisline.
Pomembno je le, da v telo dobimo vseh devet esencialnih aminokislin.
V spodnji tabeli si bova pogledala, ali je rastlinska hrana res pomanjkljiva in ali res ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin, kot pravijo nekateri.
Tabela aminokislin v posameznih hranilih. Vrednosti so izračunane za 2700 kcal dnevnega vnosa. (vir: USDA nutrient database) [16]
Esencialna ak. | Zahtevana dnevna količina | Zelena solata | Brokoli | Špinača | Koruza | Fižol | Soja | Leča | Mleta govedina | Banana |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
TRIPTOFAN | 0.45g | 1.6g | 2.8g | 4.7g | 0.8g | 2.1g | 3.8g | 1.7g | 1.2g | 0.3g |
IZOLEVCIN | 1.71g | 15.1g | 10.6g | 17.9g | 2.9g | 8.2g | 12.7g | 8.2g | 10.3g | 0.8g |
VALIN | 2.16g | 12.6g | 12.4g | 19.7g | 4.4g | 10.1g | 13g | 9.4g | 11.5g | 1.4g |
HISTIDIN | 1.26g | 4g | 4.9g | 7.8g | 2.5g | 4.8g | 7g | 5.3g | 7.6g | 2.3g |
LEVCIN | 3.78g | 14.2g | 12.7g | 21.7g | 11.5g | 14.8g | 21.3g | 13.7g | 18.2g | 2.1g |
LIZIN | 3.42g | 15.1g | 13.7g | 21.4g | 8.7g | 12.2 | 17.4g | 13.2g | 19.3g | 1.5g |
METIONIN | 1.72g | 5.8g | 5.2g | 10.3g | 6.2g | 4.7g | 7.3g | 4.1g | 9.2g | 0.5g |
FENINALIN | 2.97g | 15.7g | 14.2g | 27.8g | 7.8g | 14.9g | 22.1g | 14.3g | 17.9g | 1.8g |
TREONIN | 1.8g | 10.6g | 8.8g | 14.9g | 2.8g | 6.4g | 11.4g | 6.8g | 9.0g | 0.8g |
Zgornja tabela prikazuje vsebnost vseh devetih esencialnih aminokislin v določenih živilih, če bi vse kalorije, ki jih dnevno zaužiješ prišle samo iz tega živila.
Če bi torej vseh 2700 kcal zaužili samo iz rdečega fižola bi dobili 461% triptofana, 482% izolevcina itd. [16]
Že bežen pogled na tabelo jasno razkrije, da ni nikjer nobene ničle. Številke so celo precej nad 100%. Res je fascinantno kam vsi, ki glasno kričijo naokoli, kako je rastlinska hrana pomanjkljiva, gledajo?!
Kakorkoli..
Bodi brez skrbi, vsa rastlinska živila vsebujejo vse aminokisline. V kolikor boš zaužil/a dovolj kalorij dnevno iz polnovredne rastlinske hrane (to pomeni: stročnice, žita, zelenjava, oreščki, semena...), boš z lahkoto pokril/a tudi vnos beljakovin in vseh esencialnih aminokislin.
Kot vidiš sva te trditve proti veganstvu enostavno ovrgla. In prav tako enostavno je ovreči tudi vse ostale.
Veganska prehrana resnično bolj zdrava zate, saj ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, ki so prisotne v živalskih izdelkih in to so: holesterol, trans maščobe, živalske beljakovine, hemsko železo, itd.
Ker pa sem ti obljubil, da ti bom pokazal, zakaj je veganstvo tako logičen korak in ne modna muha, si poglejva še druga dva faktorja, ki naredita veganstvo še bolj samoumevno.
Nepotrebno ubijanje ni moralno in etično
Kot sva videla, je veganska prehrana popolna in ti na njej ničesar ne primanjkuje, tudi če si vrhunski športnik. Še več, z vegansko hrano narediš veliko dobrega za svoje zdravje. Ne pomagaš pa le sebi, ampak tudi živalim.
S tem ko odstraniš živalske izdelke iz svoje prehrane narediš veliko uslugo tudi živalim. Vsak dan zaradi mesa, mleka in jajc umre več kot 190 milijonov živali! In v tej številki sploh niso vštete morskie živali, ribe, rakci, kjer so številke še enormno višje.

Najbrž se strinjaš, da je številka nedoumljiva. In tudi če spadaš med tiste, ki jih glede živali ne skrbi preveč, naj te vprašam naslednje:
Zakaj bi nekomu, ki čuti bolečino, ima čustva in zavedanje in bi rad živel, odvzel življenje, če je dokazano, da lahko brez škodovanja drugim, dobiš vsa potrebna hranila in celo živiš bolj zdravo?
Verjamem, da se strinjaš, da je to popolnoma neetično in nemoralno.
Prav tako ni potrebno skrbeti, da bi živali zavzele planet, če jih nihče ne bi več jedel in pobijal. Te ogromne številke so samo odraz povpraševanja in ponudbe. Zaradi tega je na milijarde živali vsak dan umetno oplojenih, natrpanih v temnih farmah in na koncu ubitih.
Verjamem, da je mogoče tudi tvoja največja težava za prehod na veganstvo okus, a na srečo lahko v vseh trgovinah že dobiš rastlinske sire, jogurte, mleka, nadomestke mesa, salam, klobas, hrenovk, ki so prav tako okusni kot živalski izdelki in seveda bolj zdravi.
Planet na katerem živimo propada vse hitreje

Ko se naslednjič pelješ z avtom poglej okoli sebe vsa polja koruze, pšenice in drugih poljščin. Ta hrana ni namenjena za vegane. Kar 96% te hrane gre za krmo živali, ki nato končajo na krožnikih. Ker se gojenje živali vsako leto povečuje, je potrbno zanje predelati tudi več hrane, zaradi česar se hitro krčijo gozdovi, ki jih nadomestijo polja s hrano za živino.
Živali pojedo ogromno kalorij in jih nazaj v obliki mesa, jajc, mleka dajo veliko manj. To pomeni, da bi s hrano, ki jo trenutno predelamo na poljih z lahkoto nahranili vse ljudi.
Poleg tega živinoreja in ribolov močno onesnažujeta naš planet.
Spodaj si poglej le nekaj negativnih vplivov živalske prehrane na okolje:
Za dobro našega planeta, je torej najboljše kar vsak od nas lahko stori to, da iz prehrane odstrani živalske izdelke.
Če si torej nekdo ki:
Potem je najbolje kar lahko narediš to, da iz svojega jedilnika odstraniš živalske izdelke. Ker pa vem, da je to lahko stresno in komplicirano, ti želim situacijo olajšati. In to do te mere, da lahko še danes zamenjaš vse živalske izdelke s rastlinskimi, brez da bi se pri tem moral/a odpovedati okusnim jedem!
Zato ti predstavljam paket priročnikov veganske prehrane, kateri ti omogočajo, da nezdrave živalske izdelke zamenjaš z bolj zdravimi rastlinskimi in še vedno uživaš v gurmanskih jedeh. S pomočjo priročnikov se lahko začneš bolj zdravo (vegansko) prehranjevati že danes, tudi če o veganski prehrani ne veš še ničesar.

S klikom na spodnji gumb si pogelj kako lahko preneseš svojo verzijo veganskih priročnikov.
Deli članek še z ostalimi
Avtor: Rene Škarabot
Sem certificiran osebni fitnes trener, ki se s športom ukvarjam že od malih nog. Kot vegan sem zasedel drugo mesto na odprtem powerlifterskem tekmovanju, ker sem skupno, v treh dvigih, premaknil več kot 550kg. Svoje znanje in bogate izkušnje o športu in veganski prehrani, bom z veseljem prek člankov s tabo delil tudi v prihodnje 🙂
Viri (raziskave)
[1] Academy of Nutrition and Dietetics, Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Vegetarian Diets, 2016
[2] DC (Dietitians of Canada)
[3] NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council)
[4] BDA (British Dietetic Association)
[5] BNF (British Nutrition Foundation)
[6] Shu XO Jin F Dai Q Wen W Potter JD Kushi LH Ruan Z Gao YT Zheng W Soyfood intake during adolescence and subsequent risk of breast cancer among Chinese women. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2001;10:483–8.
[7] Wu AH Yu MC Tseng CC Stanczyk FZ Pike MC Dietary patterns and breast cancer risk in Asian American women. Am J Clin Nutr. 2009;89:1145–54.
[8] Lee SA Shu XO Li H Yang G Cai H Wen W Ji BT Gao J Gao YTet al. Adolescent and adult soy food intake and breast cancer risk: results from the Shanghai Women’s Health Study. Am J Clin Nutr. 2009;89:1920–6.
[9] Lakshman M Xu L Ananthanarayanan V Cooper J Takimoto CH Helenowski I Pelling JC Bergan RC Dietary genistein inhibits metastasis of human prostate cancer in mice. Cancer Res. 2008;68:2024–32.
[10] Pollard M Suckow MA Dietary prevention of hormone refractory prostate cancer in Lobund-Wistar rats: a review of studies in a relevant animal model. Comp Med. 2006;56:461–7.
[11] Fertil Steril. 2010 Aug;94(3):997-1007. doi: 10.1016/j.fertnstert.2009.04.038. Epub 2009 Jun 12.
[12] J Int Soc Sports Nutr. 2007; 4: 4.Published online 2007 Jul 23. doi: 10.1186/1550-2783-4-4
[13] Pediatr Int. 2010 Feb;52(1):33-8. doi: 10.1111/j.1442-200X.2009.02890.x. Epub 2009 May 22.
[14] Vrednosti so pobrane iz poročila Svetovne fundacije za raziskavo raka (WCRF), ki pravi, da naj ljudje tedensko NE pojedo več kot 300 – 500 g mesa, če se želijo izogniti raku.
[15] Academy of Nutrition and Dietetics, Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Vegetarian Diets, 2016
[16] United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service, USDA Food Composition Databases
Zadnje objave